Morda te je učitelj prizadel s krivičnim ravnanjem in nerazumevanjem? Morda sta se znašla v besednem dvoboju in si s kakšno opazko ti prizadel učitelja, pa ti je to zameril? Je možno, da ne maraš predmeta, ki ga učitelj poučuje, pa je učitelj to opazil in te ima zdaj na piki? Lahko pa se enostavno osebnostno ne ujemata.

Razlogi za nerazumevanje z učitelji so različni. Tudi če ti gre učitelj še tako na živce, je žal še vedno on tisti, ki drži redovalnico v roki. Ne dovoli, da bi si zaradi slabega odnosa z njim pokvaril oceno. Razmisli pri sebi, in če prideš do zaključka, da si morda tudi ti odgovoren za slab odnos z učiteljem, stopi do njega med odmorom ali v času govorilnih ur in se z njim pogovori.

Tudi učitelj je samo človek in nihče ne pravi, da ti ne bo prisluhnil. Če pa odnosa nikakor ne bosta mogla zgladiti, in če boš imel občutek, da te ima učitelj na piki po krivici, poišči pomoč v šolski svetovalni službi ali pa se pogovori s starši.

Marsikomu je javno nastopanje neprijetno. Pri mladostnikih je to bolj pravilo kot izjema. Počutiš se nemočnega in nezaščitenega, na milost in ne milost prepuščenega javnosti. In tega ne maraš.

Ob takih priložnostih razmisli, kako boš ravnal in ne pozabi, da vaja dela mojstra. Doma v svoji sobi na glas vadi tekst, ki ga moraš predstaviti razredu. Morda prosi koga od domačih, če si vzamejo čas in poslušajo tvojo predstavitev. Treniraj toliko časa, dokler ne boš prepričan, da znaš.

Razmisli kaj je tisto, česar te je pri nastopanju najbolj strah. Kaj se ti v najslabšem primeru lahko zgodi med predstavitvijo seminarske naloge? Da ne veš kako naprej? Da se nekdo zasmeje? Da boš dobil slabo oceno in bodo starši zaradi tega jezni? Vse našteto ni življenjsko nevarno, je pa gotovo neprijetno. Zato veliko vadi doma, dokler se ne boš čutil pripravljenega. Če pa vaja ne bo pomagala, se lahko obrneš na učitelja, ki mu zaupaš in bosta skupaj rešila problem.

K dobrim ocenam veliko pripomore sprotno učenje. Predlagam ti, da vsak dan po šoli narediš domačo nalogo in nekaj časa posvetiš predmetom, ki ti delajo največ težav. Idealno je, če si z markerjem označiš bistvo snovi, ki ste jo tisti dan vzeli, saj se boš na ta način laže učil pred “kontrolko”, ker boš imel snov že enkrat predelano.

Če ti dela preglavice kateri od naravoslovnih predmetov, ti predlagam, da najprej predelaš po učbeniku teorijo, ki ste jo tisti dan vzeli, se naučiš formule in pregledaš primere, ki ste jih naredili v šoli. Potem se loti nalog, rezultate pa na koncu preveri v knjigi.

Kar se ostalih predmetov tiče, pa predeluj besedila v knjigi ali v zvezku po odstavkih. Označi bistvo in ga potem s svojimi besedami ponovi. Ko vidiš, da ti zbranost preveč pade, si naredi nekaj minut odmora, potem pa nadaljuj. Nihče ne pričakuje od tebe, da delaj vsak dan za vse predmete, ki jih imaš, saj je to fizično nemogoče.

Ne bodi prestrog do sebe, delaj po korakih in ne boj se neuspehov, pa bo prišel pravi rezultat!

Ustno preverjanje znanja je neprijetno mnogim najstnikom. Verjamem, da ti je nelagodno, ko stojiš pred tablo in te učitelj sprašuje, medtem pa te spremljajo ocenjujoči pogledi tvojih sošolcev. Prva stvar, ki ti lahko vse skupaj olajša je, da se na spraševanje dobro pripraviš. Če boš prepričan, da obvladaš snov, ki jo učitelj tisto uro sprašuje, bo gotovo veliko laže.

Kaj pa če ti bo še vedno neprijetno? Če te bodo zmedli pogledi sošolcev, morda tistih, s katerimi se ne razumeš dobro? Takrat se ozri po razredu in pomisli, iz česa lahko črpaš moč in gotovost. Morda iz pogleda svoje najboljše prijateljice? Ali pa iz pisanega plakata na steni? Ali pa ni v razredu prav ničesar? Potem si skušaj zamisliti nekaj, kar te pomirja.

Doma se dobro pripravi. Če snov, ki jo prebereš na glas, ponavljaš s svojimi besedami in morda prosiš domače naj nadomeščajo tvoje sošolce v razredu, bo to zelo dobra vaja.

Zelo dobro je, da sam narediš prvi korak in ne čakaš, da bi novica sama od sebe prišla na dan, saj lahko z zavlačevanje narediš le še večjo škodo. Pomisli na koga se raje obrneš kadar imaš težave, kdo te bolj razume in posluša, mama ali oče? Saj ni treba, da poveš obema hkrati. Pomembno je tudi, da izbereš primeren trenutek. Ti sam najbolje poznaš svoje starše in boš hitro opazil, kdaj sta spočita in dobre volje. Ko boš predstavil situacijo, je morda najbolje, da ne skušaš opravičevati slabe ocene, temveč starše raje prosi za nasvet, kaj storiti, da se boš naslednjič izognil slabi oceni.

Tudi v najboljših razrednih skupnostih se dogaja, da nekateri imajo besedo, drugim pa ni dovoljeno imeti svojega mnenja.

Gotovo ti ni prijetno, če se sošolci zaradi česar koli iz tebe norčujejo, te “zafrkavajo” ali se hihitajo za tvojim hrbtom. Ponavadi se to zgodi, če nisi tak kot oni in se zaradi kakšne svoje lastnosti razlikuješ od njih. Takrat se pogosto zgodi, da te izločijo in njihovo ravnanje ti lahko zelo zagreni življenje. Zavedati se moraš, da nisi ti kriv za njihovo ravnanje in da si edinstven, tako kot vsak posameznik.

Pomembno je, da se zavedaš, da si ne zaslužiš, da se sošolci do tebe grdo vedejo. Skušaj razmisliti pri sebi, kaj bi lahko naredil, da bi se to nehalo dogajati. Morda imaš kakšnega prijatelja v razredu, ki mu lahko zaupaš. Prosi ga, da skupaj s tabo stopi k učitelju, da mu povesta, kaj se dogaja. Če ne bo pomagalo, se pogovori s socialno delavko, saj je njena dolžnost, da ti pomaga, ali pa se zaupaj staršem.