Dovoljene in nedovoljene droge

Zakon deli droge na zakonite (dovoljene) in nezakonite (nedovoljene). Jemanje zakonitih drog, imetje in trgovanje z njimi ni kaznivo. V to skupino lahko uvrstimo alkohol, tobak in pravi čaj. Te droge nimajo posebne zdravilne vrednosti, ali je le-ta zelo majhna. Lahko pa so zelo škodljive in prav tako povzročajo odvisnost. Med zakonite droge lahko štejemo tudi različne vrste zdravil – ki vplivajo na naše počutje. Vendar za uživanje le-teh je potreben poseben zdravniški nadzor. Najstrožji je nadzor nad narkotiki, kot so morfin, kodein, metadon …

V skupino nezakonitih, nedovoljenih drog pa uvrščamo marihuano, hašiš, THC, LSD, kokain, crack, opij, morfin, heroin, ecstasy, speed, ketamin.

Alkohol

Pitje alkoholnih pijač  je najpogostejša oblika uživanja drog pri nas. Pitje oziroma prodaja alkohola mladostnikom do 18 let je prepovedana.

Tobak

Tobak vsebuje izredno zasvajajoči nikotin, škodljiva za zdravje pa sta tudi katran in ogljikov monoksid. Uživa se ga s kajenjem cigaret, cigar in pip ter žvečenjem. Takojšnji učinki kajenja so pospešen srčni utrip in povišan krvni pritisk, pri dolgotrajnem uživanju pa kajenje tobaka vpliva na nastanek različnih vrst raka, bolezni srca, ožilja in pljuč. Za zdravje je škodljivo tudi vdihavanje cigaretnega dima, ko kadi nekdo poleg nas (pasivno kajenje).

Hlapila

Hlapila ali sredstva za vdihavanje zajemajo pline in topila v lepilih, barvilih, lakih, razredčilih ali bencinu. Način uživanja je vdihavanje hlapov, učinek je takojšen in podoben opitosti z alkoholom, traja pa približno 30 minut. Pri zastrupitvi so možne poškodbe možganov, ledvic, jeter, kostnega mozga in želodca. Razvijeta se telesna in duševna odvisnost. Telesna in duševna odvisnost se kažeta tako, da uporabnik po dolgotrajnejši uporabi določene droge ne more več normalno živeti brez nje. Zelo hrepeni po njej, veliko časa porabi za iskanje le-te, opušča druge aktivnosti, ki jih je prej počel, pojavljajo pa se tudi telesne motnje, če droge ne vzame.

Kanabis (marihuana in hašiš)

Kanabis je ime za skupino drog, ki se nahajajo v proizvodih indijske konoplje. Posušene liste ali cvetoče vrhove konoplje pogosto imenujejo marihuana, rastlinsko smolo pa hašiš. Je najbolj popularna in razširjena droga. Največkrat se kadi v cigaretah ali pipah, zmešan skupaj s tobakom. Učinek zaužitja te droge lahko traja tudi več ur, kaže pa se kot dobro počutje, sanjarjenje in napadi smeha. Pri večji zaužiti količini lahko pride do slabosti, ni pa dokazov za življenjsko ogroženost. Pri dolgotrajnem jemanju velikih količin kanabisa lahko pride do kronične utrujenosti, otopevanja, motenj spomina, težav z zbranostjo in duševne zasvojenosti.

Pomirjevala in uspavala

Te snovi imajo skupno lastnost, da povzročajo določene stopnje zaspanosti, pomirjenja ali prijetne sprostitve. Večino teh zdravil dobimo predpisane na recept pri zdravniku in so v obliki tablet ali praškov. Najpogostejši vzrok nenamerne zastrupitve je istočasno uživanje alkohola in pomirjeval. Posledice takega vedenja so lahko različne; pride tudi do možganskih okvar in dolgotrajne kome. Nekatera pomirjevala in uspavala povzročajo zelo težko telesno in duševno odvisnost.

Heroin in drugi opiati/opioidi

Vir heroina in drugih opiatov je posebne vrste mak. Opioidi pa so sintetične droge s sorodnimi učinki. Heroin se lahko njuha kot bel prašek, kadi ali vbrizgava v žilo. Metadon in nekateri drugi opioidi so na voljo v obliki tablet ali pripravljeni v raztopini. Vsi opiati imajo sposobnost odpravljanja bolečin, pomirjevalni učinek, povzročajo omotičnost, zmanjšujejo zbranost in podaljšujejo reakcijski čas. Učinek traja nekaj ur. Višji odmerek te močne droge, zlasti pri vbrizgavanju, povzroči motnje v dihanju, nezmožnost premikanja in komo ter s tem v zvezi lahko tudi naglo smrt. Ob dolgotrajni zlorabi obstajajo možnosti poškodbe žil in kože. Že pri enkratni uporabi pa lahko tvegamo razne okužbe (virus HIV, hepatitis B in C). Značilna sta tudi huda duševna in telesna odvisnost. Po prenehanju dolgotrajnega uživanja se pojavijo zelo hudi simptomi, kot so želodčni krči, driska, potenje, glavobol, siljenje k bruhanju in nespečnost. S socialnega vidika so pogosti problemi z družino, prijatelji in policijo. Pri uživalcih heroina je pričakovati krajšo življenjsko dobo.

Kokain in druga poživila

Kokain je sestavina listov koke. Lahko se ga njuha (vdihava skozi nos) kot bel prašek, vbrizgava v žilo ali kadi. Podobne učinke kot kokain povzroča zaužitje številnih sintetičnih snovi, kot so npr. amfetamini, ki se pojavljajo v obliki praškov ali tablet. Delovati začnejo nekaj minut po zaužitju, učinek pa traja uro ali več. Pojavlja se občutek sproščenosti, samozadovoljstva, zmanjšane utrujenosti in lakote ter duševne motnje (npr. občutek tesnobnosti). Pri predoziranju se lahko pojavijo motnje krvnega tlaka, dihanja in krči. Možna je tudi smrt zaradi ohromitve dihanja ali motenj srčnega ritma. Poživila v glavnem povzročajo duševno zasvojenost, duševne motnje (npr. depresija, agresivnost, razdraženost, nemirnost), poškodbe možganov, jeter, nosne sluznice in hrustanca, možna pa je tudi okužba s hepatitisom B in C ter HIV-om (pri vbrizgavanju v žilo). Po prenehanju uživanja poživil se kažejo simptomi utrujenosti, zaspanosti in depresija.

LSD in drugi halucinogeni

V to skupino sodijo sintetični LSD, meskalin (snov se nahaja v posebnem kaktusu), psilocibin (snov se nahaja v posebnih gobicah) in določene druge rastlinske izvlečke ali sintetične snovi. LSD je brez okusa in vonja, zaužije se v obliki majhne tabletke, kot vodotopen prašek, ali pa je nakapan na pivniku skozi usta. Učinek traja več ur, odvisno od zaužite doze in z vrhom po dveh do treh urah. Kratkotrajni učinki so razširjene zenice, pospešen srčni utrip, zvišan krvni pritisk in slabost. Te snovi sprožijo določene psihične učinke kot npr. doživetja onostranstva, halucinacije in motnje razpoloženja. Včasih postane doživljanje pod vplivom teh drog zastrašujoče zaradi neprijetnih halucinacij (»bad trip«), pride pa tudi lahko do zapoznelega učinka (»flash back«), ki se lahko pojavi tudi nekaj dni po zaužitju. Pri predoziranju zanesljive telesne posledice niso znane, povzročajo pa duševno odvisnost.

Ecstasy

Je novejša sintetična droga v obliki tabletke ali kapsule. Uživalci jo zaužijejo v majhnih količinah, skozi usta ali raztopljeno v pijači. Deluje podobno kot poživila ali halucinogeni (odvisno od sestavin). Uporablja se jo predvsem na zabavah z elektronsko glasbo. Takojšnji učinki so lahko pretirano potenje, suha usta in grlo, povečan krvni pritisk, zmanjšan občutek utrujenosti in lakote ter občutek povezanosti z okolico. V primeru prevelikega odmerka so opisani posamezni primeri smrti v zvezi z motnjami srčnega ritma, telesne temperature in strjevanja krvi. Dolgotrajno in ponavljajoče uživanje lahko povzroča duševne motnje )npr. preganjavico, motnje spomina in spremenljivo tazposloženje). Pri osebah, ki imajo psihozo ali depresijo, pa se bolezen še poslabša.

Kam se lahko obrneš po informacije in pomoč glede odvisnosti od drog?

Pomoč in informacije lahko dobiš v skoraj vseh zdravstvenih domovih in centrih za socialno delo po Sloveniji ter društvih, ki se ukvarjajo s to tematiko. Popoln seznam institucij je na tej povezavi: https://www.uradzadroge.gov.si/pomoc2.php?id=1. Prebereš si lahko tudi spodaj navedene knjige in zloženke.

Ključne besede: droge, poživila, pomirjevala