Remedium

Presni kremni jagodni sladoled

Sestavine

• 2 skodelici svežih ekoloških jagod,
• ½ skodelice sveže stisnjenega soka limet,
• ½ skodelice kokosove ali navadne filtrirane vode,
• 2 žlički nastrgane lupinice bio limete,
• 2 skodelici indijskih oreščkov (namočenih čez noč, opranih in posušenih),
• ½ skodelice bio kokosovega olja (hladno stiskano, nerafinirano),
• 2 skodelici kokosovega mussa ali zamrznjenega kokosovega mleka,
• ½ skodelice agavinega sirupa,
• ščepec burbonske vanilije,
• ščepec himalajske soli.

 

 

 

Jagodno-bananin presni sladoled

Sestavine

• 4 skodelice zamrznjenih ekoloških jagod,
• 3 velike sveže banane,
• 1 skodelica zamrznjenega rastlinskega mleka (mandljevo, riževo, ovseno, kokosovo),
• sok polovice limone.

Sladoled pripravimo iz sestavin za kremni sladoled tako, da damo v mešalnik (blender) vse sestavine in na najvišji hitrosti mešamo pol minute. Maso nato za 2-3 ure postavimo v zamrzovalnik in ga hladnega postrežemo, medtem ko drugi hitri recept ne potrebuje zamrzovanja. Dovolj je, če imate 2 od 3 sestavin predhodno že zamrznjene. Torej, zamrznjene jagode in zamrznjeno rastlinsko mleko zmešate s svežo banano in sladoled je že pripravljen. Dober tek!

 

 

Poletne sadne lučke 

Sestavine

• 1 manjša sladka melona, narezana na koščke
• 2 večji ekološki kumari ali 4 manjše, olupljene in narezane
• ½ kozarca sveže iztisnjenega soka limone
• 6  lističev mete
• 1 skodelica mrzle vode
• 2 čajni žlički Aduna Baobab v prahu
• vrečka zamrznjenih malin ali jagod (za 1 lučko jih boste potrebovali 4-5)

Vse sestavine skupaj zmešate v blenderju dokler ne dobite gladke kreme. Napolnite modelčke z lučkami do 3/4. Dodajte 4-5 jagod ali malin v vsako lučko. Nato postavite v zamrzovalnik za 3-4 ure, dokler lučke niso čisto zamrznjene.

Napolnili boste približno 5 kozarcev soka ali 20 modelčkov sladolednih lučk.

 

 

 

Limetin sladoled z meto in zelenim čajem

 

Ta sladoled je izredno osvežilen in ima fantastičen okus!

Za osnovo potrebujete kokosovo mleko, ki ga lahko v 3 minutah pripravite sami: v mešalnik date kokosovo moko in toplo vodo v razmerju 1:1, dodate 2 velika datlja in ščepec soli. Mešajte 2 minuti in precedite skozi gazo, da dobite čisto kokosovo mleko (brez ostankov kokosove moke).

Sestavine

• 3,5 dl kokosovega mleka
• 2 limeti (olupljeni damo v mešalnik)
• 1 čajno žlička burbonske vanilije
• 1 skodelico zamrznjene špinače ali ohrovta
• 1 zamrznjeno banano
• 1 čajno žličko zelenega Matcha čaja
• 10-15 svežih metinih lističev

Po želji sladoledu na koncu dodamo kapljice temne čokolade.

Limeto olupite in jo narežite. Kokosovo mleko prej zamrznite v lončku. Prav tako boste potrebovali še 2 že zamrznjeni sestavini: banano in špinačo/ohrovt. Vse sestavine nato zmešajte v mešalniku oziroma blenderju. Medtem pripravite skodelice za shranjevanje sladoleda. Ko je zmes gladka in lepe zelene barve, je pripravljena za zamrzovanje. V roku 2-3 ur je sladoled pripravljen. Uživajte!

 

Vir: https://fitnes.si/clanki/6/recepti

Če se poletnemu vremenu prilagodimo s primerno hrano, začudeni ugotovimo, kako dobro prenašamo vročino: manj se znojimo, vročina pa je znosnejša ali celo prijetna. Skratka, če v sebi nosimo

klimatsko napravo, jo je bolje izkoristiti, kot pa nalagati na lastno peč in biti odvisen od “pravih” klimatskih naprav.

Seveda hrana še zdaleč ni edini dejavnik dobrega počutja v vročini, saj pri tem sodelujejo tudi telesna zgradba, izbira pravega časa za dejavnosti ter počitek in še marsikaj. Toda ko s poletno vročino vzpostavimo dinamično ravnovesje, se to odraža kot čisti užitek, tako bivanja kot okusa.

Vroče

Pri preštevanju kalorij ter iskanju vitaminov in rudnin ponavadi spregledamo eno od ključnih lastnosti hrane: njeno ogrevalno ali hladilno moč. Obstaja namreč hrana, ki telo hladi, in hrana, ki ga greje.

Greje nas beljakovinska hrana, zlasti rdeče meso, ki ob pomoči maščob dobesedno priliva olje na telesni ogenj. Pozimi je to koristna lastnost, poleti pa nikakor ne. Tudi oreški, semena in jajca grejejo, vendar ne tako močno kot meso. Kruh, pecivo in drugi izdelki iz moke pri prebavi pritegnejo več vode, zato je ima telo manj za hlajenje. Skoraj vse začimbe in pekoča zelenjava nas ogrejejo (česen, ingver, pekoča paprika, redkve, gorčica …).

Hladno

Hrana, ki hladi je skoraj vsa po vrsti vodena. Toda voda sama po sebi še ne zagotavlja hlajenja; to je skupni učinek vseh sestavin. Voda, ki jo pijemo, in voda, ki je v hladilni hrani, učinkujeta različno; slednja ima večjo hladilno moč. Med svežim, presnim sadjem, ki je izrazito hladilne narave, so prvakinje lubenice in melone. Podobno ohladijo banane, vsi citrusi in tropsko sadje. Ker razen banan ni ne široko dostopno ne dovolj kakovostno, si namesto tega privoščimo dobro domače grozdje.

Od zelenjave nas najbolj ohladijo kumare in drugi zelenjavni plodovi, vse vrste listnate zelenjave (izjema je pekoča zelenjava) in solat, pripravljenih z njimi. Tudi kislo mleko, jogurt in kefir prijetno hladijo. Od pijač nas najbolj osvežijo sveže stisnjeni sadni in zelenjavni sokovi, zlasti sok stebelne zelene, takoj za njimi zeliščni in zeleni čaj, pa tudi pivo, ki pa je prej hrana kot pijača, saj je v pollitrskem vrčku piva utekočinjeno toliko energije kot v 10 dag kruha.

Okus dneva, ki naredi vročino prijetno

Vstanemo navsezgodaj in spijemo velik kozarec tople vode s sokom ene limone. Jutranjo svežino ujamemo tako, da se sprehodimo po gozdu, parku, kjerkoli v naravi. Za zajtrk si privoščimo sezonsko sadje: marelice, breskve, melone, lubenice … Če si želimo lahke prebave, zadnjih dveh vrst sadja ne mešamo z drugimi.

Naraščajočo dopoldansko toploto ohladimo s kozarcem sveže stisnjenega zelenjavnega/sadnega soka ali z nekaj sadeži, ki jih nismo uvrstili na jutranji meni. Ko se toplota sredi dneva spremeni v vročino, jo sprejmemo z veliko skledo solate. Če se nam to zdi prelahko kosilo, jo okrepimo z nekaj rezinami sira, s skodelico skute ali z oreški po izbiri.

Meso ali kruh raje pustimo za zvečer. Vrhunec popoldanske vročine pričakamo v senci, v prijetni družbi in z nekaj skodelicami zelenega ali zeliščnega čaja. Vročini se zelo prileže okus vročega ali hladnega čaja iz mete ali sorodnih aromatičnih zelišč. Za lahek večer in sveže jutro naslednji dan si privoščimo lahko večerjo, ki je edini “konkretnejši” obrok dneva: testenine, zelenjavno enolončnico, pečen krompir, dušene bučke s parmezanom … Razen v času najhujše dnevne vročine ne pozabimo na gibanje, s katerim poživimo telo in izboljšamo počutje.

Dobrodelna poletna solata

Seveda ima takšno ime zato, ker prispeva k dobremu počutju, saj nas ohladi, obenem pa vsebuje obilo bioaktivnih sestavin, ki jih potrebuje telo. Veliko solatno skledo obložimo s celimi listi zelene solate. Nanjo, odvisno od vrste, natrgamo, narežemo ali nalomimo sezonsko zelenjavo: paradižnik, stebelno zeleno, morda še malo solate, papriko itd. Začinimo z olivnim oljem in dobrim jabolčnim kisom ter “zabelimo” z žlico ali dvema oliv iz slanice ali olja.

Osvežilne kumare

Če imamo kumare, ki so zrasle le ob pomoči sonca, vode in naravnih gnojil, jim samo odrežemo vrhove, jih po potrebi operemo in ne olupimo. Na tanko jih narežemo naravnost v srednje veliko skledo ter potresemo z dvema do tremi žlicami zmletih sončničnih semen. Dodamo pol drobno narezane čebule, premešamo, začinimo s sojino omako ter pustimo stati četrt ure, da se okusi prepletejo. Namesto sončničnih semen lahko uporabimo zmlete oreške, kislo smetano ali jogurt. Z večjim ščepom drobno narezanih listov kopra je solata še okusnejša.

Hladilna krema

Kljub na kozmetiko spominjajočemu imenu je ta krema užitna, njen namen pa je, da deluje od znotraj navzven. Predvsem pa je zelo okusna, poleg tega je njena priprava nadvse preprosta.

Za vsako osebo potrebujemo po dve zreli banani, limono ali pomarančo ter skodelico sadja iz bližnjih krajev (jagodičje, narezane breskve, hruške …). Banane olupimo, narežemo in stresemo v primerno posodo, dodamo skodelico drugega sadja in limonin ali pomarančni sok. Zmešamo s paličnim mešalnikom, da nastane gosta krema. Kremo damo v skodelico, potresemo z narezanimi lističi melise ali kakega drugega aromatičnega zelišča in ponudimo.

 

Vir: https://fitnes.si/clanek/216/hrana-za-vro-e-dni

Številne raziskave so potrdile, da je raka mogoče premagati ali vsaj ublažiti njegove posledice, oziroma še bolje preprečiti, in si ga (žal) tudi nakopati pri mizi, z vilicami in nožem.

 

Raziskave potrjujejo, da se je mogoče preventive proti raku lotiti kar v domači kuhinji, hladilniku, shrambi in nakupovalni košarici. Ker sta velikost porcij in sestava jedilnika pomembna dejavnika, ki vplivata na pojavljanje in preprečevanje malignih sprememb v organizmu, je skupina kanadskih znanstvenikov pod vodstvom dr. Richarda Béliveauja, vodje preventive in terapije raka na University of Québec at Montreal in avtorja uspešnice Foods to Fight Cancer, na podlagi izsledkov raziskav izoblikovala prehranski heksagram šestih superživil za boj proti raku.

Ključno vlogo igra hrana rastlinskega izvora, bogata s kakovostnimi hranilnimi (fitonutriensi) in varovalnimi snovmi. Ameriški in kanadski strokovnjaki priporočajo, da naj bi človek vsak dan zaužil devet porcij sadja in zelenjave, zlasti iz skupine šestih superživil, v katero sodijo:

 

 

 

Brokoli – podobno kot vse križnice (cvetača, zelje, ohrovt) vsebuje snovi proti raku, a je najbogatejši s sulforafanom, ki spodbuja tvorbo in delovanje varovalnih encimov in izločanje oziroma nevtralizacijo rakotvornih kemikalij iz telesa. Sulforafan naj bi deloval na raka že v samem začetku, saj učinkuje na tumorske izvirne celice, ki spodbujajo pojav in rast tumorja. Učinkovit je zlasti pri raku na dojki, jetrih, koži, mehurju, pljučih in želodcu.

 

 

Jagodičevje – zlasti črne robidnice in borovnice pa tudi ribez so bogati z antioksidanti, zlasti s pomembno učinkovino, fitokemikalijo, imenovano antocianin, ki zavira rast pretumorskih celic in preprečuje rast in razvoj ožilja, ki prehranjuje rakavo tkivo. Dr. Gary D. Stoner, profesor na Ohio State University College of Medicine priporoča vsakodnevno uživanje svežega, posušenega ali zamrznjenega (temno obarvanega) jagodičastega sadja. Učinkovito je zlasti pri raku debelega črevesa, požiralnika, ustne votline in kože.

 

 

 

Temno grozdje – intenzivno obarvano, črno grozdje je prava zakladnica resveratrola, naravnega rastlinskega antioksidanta iz skupine polifenolov, ki zavira pojav, razvoj, rast in razmnoževanje oziroma širjenje malignih celic. Poleg grozdja in grozdnega soka ima podoben učinek tudi črno vino, priporočljivo ga je popiti pol kozarca na dan

.

 

 

 

Paradižnik – sočen rajski sadež (sodi med sadje in ne v zelenjavo) je najboljši virlikopena, dragocenega karotenoida, ki mu daje značilno intenzivno rdečo barvo. Raziskave, najnovejše so bile objavljene v strokovni reviji Nutrition and Cancer, pričajo, da likopen zavira rast in razmnoževanje rakavih celic endometrija (sluznice oziroma notranje plasti maternice). Samo v ZDA rak endometrija vsako leto zahteva 8000 življenj. Najbolj učinkovit je termično obdelan paradižnik – kuhan, pečen, saj ga organizem najlažje izkoristi.

 

 

 

 

 

Orehi – lupinasto sadje, bogato s fitosteroli (snovi, podobne holesterolu, ki jih najdemo v rastlinah), po ugotovitvah znanstvenikov blokira receptorje ženskega hormona estrogena v celicah raka na dojki ter tako upočasni in prepreči njihovo rast in razmnoževanje. Dr. Elaine Hardman, onkologinja in docentka na Marshall University School of Medicine v Huntingtonu v Zahodni Virginiji, priporoča pest orehov na dan. Pomagajo tudi pri raku prostate.

 

 

 

 

 

 

Zelenolistnata zelenjava – bogata s fitokemikalijami oziroma antioksidanti, ki krepijo obrambne sposobnosti telesa v boju proti malignim spremembam v celicah. Uživajmo jo vsak dan, najbolje v kombinaciji z organizmu prijaznimi maščobami, kot sta olivno in ribje olje.

 

 

 

 

Vir: www.dnevnik.si