Gibanje za zdravje in dobro počutje

Tekaška steza
Tekaška steza

Pomemben del zdravega načina življenja je brez dvoma ustrezna in redna telesna aktivnost. Brez zadostnega gibanja je namreč zelo verjetno da tudi ostalo, kar sicer počnemo v skrbi za zdravje ne bo imelo optimalnega učinka. Ustrezna prehrana, izogibanje slabim razvadam in druge stvari, ki jih počnemo v skrbi za naše telo, bodo tako zgolj z zadostnim gibanjem prinesle željene rezultate, pa naj bo to ohranjanje zadovoljive ravni vašega zdravja in dobrega počutja ali pa izguba prevelike telesne teže.

Vsak začetek je težak
Vsakemu posamezniku, ki poprej ni bil telesno aktiven, se bo na začetku postavilo vprašanje kako začeti. Največji dilemi pri tem vsekakor predstavljata tip in intenzivnost vadbe. Predvsem pri posameznikih, ki bi si radi s telesno aktivnostjo pomagali pri izgubi odvečnih kilogramov, obstaja nevarnost nepremišljene telesne aktivnosti v želji po hitri izgubi kilogramov, ki ne vodi do željenih ciljev, v najslabšem primeru pa lahko telesu stori več slabega kot dobrega.

Na začetku rednega ukvarjanja s telesno aktivnostjo je zato potrebno dobro premisliti več dejavnikov. Najprej se je treba dobro zavedati svojih izhodiščnih sposobnosti in tem primerno tudi prilagoditi gibanje. Tako je za posameznike, ki so bili dlje časa popolnoma telesno neaktivni, za izhodišče dovolj tudi hitrejša hoja v trajanju okoli pol ure do petkrat tedensko, ki jo po svojih sposobnostih podaljšujemo, kasneje pa morebiti spremenimo v počasnejši tek ali druge oblike vadbe, kot je na primer kolesarjenje.
Pred začetkom redne telesne aktivnosti je za posameznike, ki poprej dlje časa niso bili telesno aktivni, priporočljivo opraviti tudi posvet z osebnim zdravnikom, ki lahko s testi zelo dobro določi izhodiščne sposobnosti za vadbo. Tak posvet je nujen v primeru resnejših bolezni ali debelosti posameznika.

Intenzivnost in tip telesne aktivnosti
Ločimo aerobno in anaerobno vadbo. Prva predstavlja telesno aktivnost, ki za energijo porablja kisik in ima za rezultat povečanje vzdržljivosti. Aerobni tipi vadbe so na primer tek, kolesarjenje, plavanje in hoja. Anaerobna vadba na drugi strani pa porablja energijo brez kisika in izboljšuje predvsem mišično moč oziroma povečuje mišično maso. Anaerobni tipi vadbe so tisti, ki so bolj eksplozivni, na primer šprint ali fitnes.

Svojo telesno aktivnost ne glede na trajanje poskusite prilagoditi tako, da bo vsebovala oba tipa vadbe, poleg tega pa še raztezanje in sproščanje. Priporočljivo je razmerje 50 – 25 – 25 v odnosu aerobna vadba – anaerobna vadba – ratezanje.

Intenzivnost telesne aktivnosti najlažje prilagodite svojemu telesu s pomočjo srćnega utripa v minuti. Največji dovoljen srčni utrip pri povprečnem posamezniku pri vadbi naj bo tako 220 utripov, zmanjšan za starost. Telesno aktivni bodite vsaj pol ure dnevno večino dni v tednu in po svojih zmožnostih stopnjujte oziroma to stopnjevanje prilagodite tudi svojim ciljem.

  • Splošna pravila vsake vadbe
    Ne glede na vrsto športa, ki je del vaše redne telesne aktivnosti je potrebno upoštevati nekaj osnovnih napotkov:
  • vadbe ne začnite na vso moč, vsekakor pa tudi ne brez ogrevanja,
  • pred in po vadbi poskrbite za raztezanje mišic,
  • med vadbo izberite ustrezno intenzivnost glede na sposobnosti in cilj in se naučite pravilnega dihanja. Predvsem pri aerobni vadbi je bistven vnos zadostne količine kisika, ki ga lahko dobimo zgolj z globokim izdihom in dolgotrajnejšim vdihom svežega zraka,
  • upoštevajte pravilno izvajanje določene vrste telesne aktivnosti oziroma športa in tako odpravite nevarnost poškodb in poskrbite za večje udobje pri vadbi,
  • glede na tip športa uporabljajte ustrezno opremo oziroma oblačila in obutev. Prilagodite se vremenu oziroma temperaturi na kraju telesne aktivnosti in predvsem poskrbite, da vam bo med vadbo udobno,
  • vadbo prekinite, če vas tišči v prsih, se vas loteva vrtoglavica in slabost, občutite bolečino v sklepih ali pa vam srce nenormalno razbija. Tudi na splošno velja, da morate ob pogostem ponavljanju takšnih znakov, pospremljenih s splošno slabim počutjem, intenzivnost in način vadbe spremeniti.

Začetek velike spremembe v življenju
Telesna aktivnost vam bo ob pravilnem izvajanju lahko v izreden užitek in vam bo na splošno prinesla sprostitev in boljše počutje. Če želite s telesno aktivnostjo spremeniti način življenja ali zmanjšati telesno težo, upoštevajte, da bo do pravih rezultatov prišlo zgolj z redno vadbo, ki mora biti nujno pospremljena tudi s pravilnim prehranjevanjem in izogibanjem slabim razvadam. Vsekakor velja tudi potrpežljivost ter zmernost. Pretiravanje pri telesni aktivnosti ali prehitro pričakovanje vidnih rezultatov lahko privede do razočaranja.

Vsekakor pa je ustrezna in premišljena redna telesna aktivnost, pospremljena z ostalimi vidiki zdravega načina življenja, pomembna za zdravje telesa in duha. Vse pogostejši problemi sodobnega človeka, kot so stres, povišan krvni tlak ali krvni sladkor, povišan holesterol, bolezni srca in ožilja, debelost in podobno se lahko močno omilijo s telesno aktivnostjo, predvsem pa je lahko slednja pred naštetimi težavami lahko zelo dobra in prijetna preventiva.

Vir: Lekarnar.com

Preventiva proti raku se začne v domači kuhinji

Številne raziskave so potrdile, da je raka mogoče premagati ali vsaj ublažiti njegove posledice, oziroma še bolje preprečiti, in si ga (žal) tudi nakopati pri mizi, z vilicami in nožem.

 

Sadje in zelenjava
Sadje in zelenjava

Raziskave potrjujejo, da se je mogoče preventive proti raku lotiti kar v domači kuhinji, hladilniku, shrambi in nakupovalni košarici. Ker sta velikost porcij in sestava jedilnika pomembna dejavnika, ki vplivata na pojavljanje in preprečevanje malignih sprememb v organizmu, je skupina kanadskih znanstvenikov pod vodstvom dr. Richarda Béliveauja, vodje preventive in terapije raka na University of Québec at Montreal in avtorja uspešnice Foods to Fight Cancer, na podlagi izsledkov raziskav izoblikovala prehranski heksagram šestih superživil za boj proti raku.

Ključno vlogo igra hrana rastlinskega izvora, bogata s kakovostnimi hranilnimi (fitonutriensi) in varovalnimi snovmi. Ameriški in kanadski strokovnjaki priporočajo, da naj bi človek vsak dan zaužil devet porcij sadja in zelenjave, zlasti iz skupine šestih superživil, v katero sodijo:

 

 

Brokoli
Brokoli

 

Brokoli – podobno kot vse križnice (cvetača, zelje, ohrovt) vsebuje snovi proti raku, a je najbogatejši s sulforafanom, ki spodbuja tvorbo in delovanje varovalnih encimov in izločanje oziroma nevtralizacijo rakotvornih kemikalij iz telesa. Sulforafan naj bi deloval na raka že v samem začetku, saj učinkuje na tumorske izvirne celice, ki spodbujajo pojav in rast tumorja. Učinkovit je zlasti pri raku na dojki, jetrih, koži, mehurju, pljučih in želodcu.

 

 

Jagodičevje
Jagodičevje

Jagodičevje – zlasti črne robidnice in borovnice pa tudi ribez so bogati z antioksidanti, zlasti s pomembno učinkovino, fitokemikalijo, imenovano antocianin, ki zavira rast pretumorskih celic in preprečuje rast in razvoj ožilja, ki prehranjuje rakavo tkivo. Dr. Gary D. Stoner, profesor na Ohio State University College of Medicine priporoča vsakodnevno uživanje svežega, posušenega ali zamrznjenega (temno obarvanega) jagodičastega sadja. Učinkovito je zlasti pri raku debelega črevesa, požiralnika, ustne votline in kože.

 

 

Temno grozdje
Temno grozdje

 

Temno grozdje – intenzivno obarvano, črno grozdje je prava zakladnica resveratrola, naravnega rastlinskega antioksidanta iz skupine polifenolov, ki zavira pojav, razvoj, rast in razmnoževanje oziroma širjenje malignih celic. Poleg grozdja in grozdnega soka ima podoben učinek tudi črno vino, priporočljivo ga je popiti pol kozarca na dan

.

 

 

Paradižnik
Paradižnik

 

Paradižnik – sočen rajski sadež (sodi med sadje in ne v zelenjavo) je najboljši virlikopena, dragocenega karotenoida, ki mu daje značilno intenzivno rdečo barvo. Raziskave, najnovejše so bile objavljene v strokovni reviji Nutrition and Cancer, pričajo, da likopen zavira rast in razmnoževanje rakavih celic endometrija (sluznice oziroma notranje plasti maternice). Samo v ZDA rak endometrija vsako leto zahteva 8000 življenj. Najbolj učinkovit je termično obdelan paradižnik – kuhan, pečen, saj ga organizem najlažje izkoristi.

 

 

 

 

Orehi
Orehi

 

Orehi – lupinasto sadje, bogato s fitosteroli (snovi, podobne holesterolu, ki jih najdemo v rastlinah), po ugotovitvah znanstvenikov blokira receptorje ženskega hormona estrogena v celicah raka na dojki ter tako upočasni in prepreči njihovo rast in razmnoževanje. Dr. Elaine Hardman, onkologinja in docentka na Marshall University School of Medicine v Huntingtonu v Zahodni Virginiji, priporoča pest orehov na dan. Pomagajo tudi pri raku prostate.

 

 

 

 

Zelenolista zelenjava
Zelenolista zelenjava

 

 

Zelenolistnata zelenjava – bogata s fitokemikalijami oziroma antioksidanti, ki krepijo obrambne sposobnosti telesa v boju proti malignim spremembam v celicah. Uživajmo jo vsak dan, najbolje v kombinaciji z organizmu prijaznimi maščobami, kot sta olivno in ribje olje.

 

 

 

 

Vir: www.dnevnik.si

Zdravilni čaji

Zdravilni čaji so največkrat tradicionalna zdravila rastlinskega izvora, katerih uporaba temelji predvsem na podlagi dolgoletnih izkušenj. Izdelani so iz rastlinskih drog. V farmaciji izraz rastlinska droga označuje posušene razdrobljene ali posušene razrezane zdravilne rastline oziroma njihove dele (zeli, liste, cvetove, plodove, semena, korenike, korenine). Zdravilni čaji vsebujejo eno vrsto rastlinske droge, običajno pa so čajne mešanice  več vrst rastlinskih drog.
Kakšne oblike čajev poznamo?

Pri čaju v razsutem stanju lahko enostavno preverimo sestavo. Vidimo tudi prisotnost tujih delcev.
Prednost čajev v filter vrečki je enostavna uporaba in odmerjanje. Slabost je velika razdrobljenost, s tem večja možnost razgradnje učinkovin in slabša razpoznavnost posameznih rastlinskih drog.
Instant oblike čajev pogosto vsebujejo sladkor, zato je potrebna previdnost pri osebah s sladkorno boleznijo.
Uporaba zdravilnih čajev:

Zdravilni čaji so običajno namenjeni lajšanju blažjih zdravstvenih težav.
Uporabljamo jih le predpisan čas.

Zdravilni čaji
Zdravilni čaji

 

Zdravilne čaje lahko uporabljamo na različne načine:

kot napitke – pri prebavnih težavah, vnetju sečil, kašlju …,

za grgranje – pri vnetjih sluznice ustne votline, žrela, krvavitvi dlesni …,

za vdihavanje – ob prehladnih obolenjih,

kot obkladke, kopeli – pri vnetjih kože, hemoroidih …
Kakovost zdravilnih čajev zagotavljajo

kakovost rastlinskih drog

postopek izdelave zdravilnega čaja

označevanje in navodilo za uporabo zdravilnega čaja.
Kako pripravimo zdravilni čaj?

Način priprave je odvisen od rastlinskih drog, njihovih učinkovin in želenega učinka. Način priprave je odvisen od rastlinskih drog, njihovih učinkovin in želenega učinka. Vedno uporabljamo sveže pripravljene zdravilne čaje.  Za pravilno pripravo je navedena količina rastlinskih drog in vode ter način in čas izluževanja. Priporočenih količin in predpisanega časa izluževanja ne smemo povečevati v upanju na hitrejši in močnejši učinek.


Splošna priporočila za pripravo zdravilnih čajev

Poparek

Je najpogostejši način priprave zdravilnega čaja. Primeren je predvsem za pripravo čaja iz cvetov ali listov, ki vsebujejo hlapna olja. Rastlinske droge prelijemo z vrelo vodo in premešamo. Pustimo stati pokrito 5 – 10 minut, nato precedimo.

Prevretek (dekokt)

Pripravljamo iz drog, iz katerih učinkovine težje izlužimo, kot na primer iz korenine in skorje.
Prelijemo jih z mrzlo vodo, segrejemo do vretja. Pokrito počasi kuhamo še 5 – 10 minut, nato precedimo.

Prelivek (hladni macerat)

Uporabljamo za pripravo zdravilnega čaja iz rastlinskih drog, ki vsebujejo sluzi in druge na toploto občutljive sestavine. Prelijemo jih z mrzlo vodo, premešamo in pustimo pokrito stati več ur (običajno 6 – 8 ur) pri sobni temperaturi. Precedimo in pred uporabo segrejemo do temperature, primerne za pitje.
Shranjevanje

Zdravilne čaje shranjujemo na suhem in temnem mestu, pri temperaturi do 25°C, nedosegljivo otrokom. Ne uporabljamo jih po datumu izteka roka uporabnosti, navedenem na ovojnini.

Vir: https://www.gorenjske-lekarne.si/

Zdrava prehrana

Z zdravim prehranjevanjem varujemo zdravje in sočasno preprečujemo dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni (zvišan krvni tlak, zvišane krvne maščobe, zvišan krvni sladkor, prekomerna telesna teža) in bolezni same (bolezni srca in ožilja, rak, sladkorno bolezen tipa II in druge bolezni).

Slovenci se večinoma nezdravo prehranjujemo, saj pojemo premalo sestavljenih ogljikovih hidratov (kruha, testenin, žitaric, kaš, riža ali krompirja), premalo sadja in zelenjave in premalo balastnih snovi (vlaknin, ki so v polnozrnatih izdelkih, sadju in zelenjavi). Značilnost nezdravega prehranjevanja večine Slovencev je, da pojemo preveč skupnih maščob in škodljivih nasičenih maščob, preveč enostavnih ogljikovih hidratov (sladkarij, sladkorja, sladkanih pijač) in preveč soli, da jemo preveč kalorično hrano, da le polovica Slovencev redno zajtrkuje, da le tretjina Slovencev dopoldne malica, da večina užije kosilo pozno popoldne (med 15. in 16. uro popoldne) in da je število obrokov hrane prek dneva premajhno.

 

Jejte zdravo in ob tem uživajte!
  1. Pravilno oblikovanje obrokov.Energijsko najmočnejši obroki so rezervirani za zjutraj, pred in po treningu. Tako zagotovite telesu dovolj energije takrat, ko jo najbolj potrebuje. Zadnji obrok pred spanjem naj bo predvsem beljakovinski, saj se telo pripravlja na počitek, energijska poraba pa je močno znižana.
  2. Naj odloča telo.Vaše telo dobro ve, kaj potrebuje, zato mu prisluhnite! Vaše telo ni koš za smeti! Ne hitite, vedno se vprašajte, ali ste res lačni? Pogosto je vzrok za potrebo po hrani drugje – morda potrebujete tolažbo, ste osamljeni, jezni, tudi otroke prevčkrat potolažimo s sladkarijami ali jim celo preko hrane izkazujemo ljubezen. Na takšen način jim privzgajamo le nepravilne prehrambene navade, ki se jih morda ne bodo znebili vse življenje.
  3. Uživajte v vsakem obroku.Veselite se svojih obrokov. Jejte tisto, kar imate radi! Vedno se najde primerno živilo, ki vam tekne. Število dnevnih obrokov naj se giblje med 5 in 6.
  4. Za hrano si vzemite čas.Zjutraj vstanite 15 min prej in pojejte zajtrk. Vredno je! Lahko pa si zajtrk pripravite že zvečer.
  5. Pravilo praznega krožnika.Naučeni smo, da pojemo toliko, kot dobimo na krožniku. Raje zaupajte lastnim občutkom sitosti.
  6. Pijte veliko tekočine.Voda je življenjski eliksir. Na dan zaužijte od 1, 5 litra do 3 litrov vode. Tako boste manj utrujeni in izčrpani. Vedno imejte stekleničko vode v torbici, prav tako v avtu in službi.
  7. Več obrokov na dan.Skozi ves dan pojejte 5 do 6 uravnoteženih obrokov hrane. Če trenutno pojeste 2 do 3 obroke, le-te razdelite na 5 do 6 obrokov. Tako bo količina (kalorije) ostala enaka. Obroke za v službo si lahko pripravite že dan prej. Naredite si časovni sistem uživanja obrokov, ki vam bo čez čas v prešel v navado.
  8. Hrana naj ne bo preveč monotona.Telo za optimalno delovanje potrebuje zadostno količino hranil, vitaminov in mineralov, ki si jih najlažje zagotovite z raznovrstno prehrano.
  9. Izogibajte se enostavnim sladkorjem in ne uživajte preveč nasičenih maščob.Enostavni sladkorji povzročijo hiter dvig in hiter padec glukoze v krvi, zato niso primerni. Nadomestite jih s kompleksnimi ogljikovimi hidrati. Nasičene maščobe v prevelikih količinah slabo vplivajo na krvožilni sistem, zato je bolje, da jih zamenjate z nasičenimi. 

    Prehranska piramida:

    • rdeča barva– Uživajte jih redko! živila z veliko maščob in dodanih sladkorjev (solatni prelivi oz. dresingi in olja, smetana, maslo, margarina, sladkorji, sladkane pijače, bonboni in sladki prigrizki)
    • rumena barva– Izbirajte čimbolj pusta (ali posneta) živila iz te skupine! mleko in mlečni izdelki, meso, perutnina, ribe, strošnice, jajca, lupinasto sadje
    • zelena barva(zgornja vrstica) – Jejte čimveč teh živil!!! sadje, zelenjava
    • zelena barva(spodnja vrstica) – Dnevno potrebujete največ enot živil iz te skupine! kruh, žito, riž, testenine, krompir
    Prehranska piramida
    Prehranska piramida

     

    Vir: www.aktivni.si