Zastavite si tri bistvena vprašanja. Ustavite se za hip in naredite inventuro svojega življenja! Osnovno sredstvo, s katerim
v življenju razpolagamo, je naš čas. Vzemite list papirja in napišite svoje življenjske cilje. Tako boste lažje ugotovili, kaj v življenju resnično želite početi.

• Kateri so vaši življenjski cilji?
• Kako bi želeli preživeti naslednja tri leta?
• Če bi vedeli, da vas bo čez 6 mesecev ubila strela, kako bi živeli do tedaj?

Za razmislek ob prvem vprašanju si vzemite 15 minut časa. Nato pa točno v 2 minutah napišite odgovore. Napišite tudi vaše najbolj nenavadne življenjske cilje. Nato si vzemite še 2 dodatni minuti, spisek preglejte in ga morda dopolnite ali popravite. Enako ravnajte pri pisanju odgovorov na drugo in tretje vprašanje. Pri tretjem vprašanju si zamislite, da ste glede smrti že vse uredili – napisali oporoko, kupili grob in podobno. Osredotočite se na to, kako bi živeli v teh 6 mesecih. Tistim, ki bi v naslednjih 6 mesecih s svojim načinom življenja nadaljevali, pomeni takšna odločitev nekakšno potrditev. S svojim življenjem ste zadovoljni in boste še naprej delali tisto, kar ste delali doslej. Tistim, ki bi zadnjih 6 mesecev svojega življenja zaživeli popolnoma drugače, pa bi prav prišla sprememba. Če bi si znali organizirati čas, ni razloga, da ne bi z večino novih življenjskih dejavnosti pričeli že danes!  Doseganje ciljev – začnite takoj Dolgoročno načrtovanje in zastavljanje ciljev morate dopolniti s kratkoročnim načrtovanjem. Dejavnosti, ki se jih boste lotili pa so koraki na poti k cilju. Dejavnosti kratkoročnega načrta bodo prispevale k realizaciji dolgoročnega načrta. Na primer: vaš cilj je lahko bolj zdravo življenje. Dejavnosti, ki bi pripomogle k temu, pa so morda vsakodnevna telovadba, opustitev kajenja ali enomesečna shujševalna kura. Torej vzemite list papirja in na vrh napišite že prej izbrani cilj (označimo ga z A). Nato ga razčlenite na dejavnosti, ki so izvedljive. Poskusite jih napisati čim več! Če imate več pomembnih ciljev (A ciljev), vzamite več listkov, vendar naenkrat ne rešujte več kot 3 A-je.

Primer:
Moj A cilj je vitka postava. Na list sem zapisala naslednje dejavnosti.
• priprava dietne hrane
• popoldanski sprehod
• jutranja telovadba
• obisk savne
• prenehanje kupovanja slaščic
• masaža
• tehtanje
• daljša športna aktivnost ob koncu tedna.

 

 

Verjetno se je na vašem seznamu znašlo precej dejavnosti, tako da za vse verjetno ne boste imeli časa. Zato morate praktično in realistično začeti z izločanjem manj pomembnih dejavnosti. Na seznamu pustite samo tisto, kar morate v naslednjem tednu nujno začeti. Poskusite poiskati vsaj 4 opravila, ki jim boste v naslednjem tednu posvetili vsaj nekaj časa. Naslednji korak je določanje stvari, ki imajo prednost. Najpomembnejšo dejavnost na seznamu označite z A1, nato drugo najpomembnejšo z A2 … . Na koncu naredite urnik za naslednji teden, torej napišite, kdaj boste kakšno aktivnost izvajali. Kako si izdelamo urnik in kako si pomagamo z njim
casVsak porabi nekaj časa za osnovne stvari, kot so spanje in prehranjevanje. Večina nas mora hoditi v službo, saj potrebujemo denar za hrano, obleko in stanovanjske ter druge stroške. To pomeni, da se moramo urediti, čakati na avtobus, se voziti in biti določeno število ur na delovnem mestu. Vse to so stvari, ki nam vzamejo precej časa. O osnovnih dnevnih opravilih običajno ne razmišljamo dosti, pa čeprav nas zaposlujejo večino časa. Pravzaprav lahko kaj hitro zavzamejo ves čas našega življenja.

 

 

Zato je pomembno, da si vzamete čas za načrtovanje. Za to lahko na začetku porabite samo deset minut dnevno – zjutraj ali zvečer. Posledica načrtovanja je več opravljenih A dejavnosti in manj postranskih in nepomembnih stvari. Načrtovanje pomaga, da se osredotočite na bistvene stvari. Eno poglavitnih sredstev načrtovanja pa je izdelava urnika.

URNIK ne sme biti zgolj razporeditev časa za stvari, ki jih MORATE narediti, ampak mora vključevati tudi stvari, ki jih ŽELITE narediti – to so vaši A-ji!Torej si za vsak dan posebej rezervirajte poseben A čas! Najbolje je, da se z A dejavnostmi ukvarjate vedno ob istem času. sprehod1Urnik mora biti prožen Da bi se lahko prilagodili vsakršnim razmeram, morate ostati prožni. Če imate vsako minuto na urniku zapolnjeno s kakšno dejavnostjo, vas bodo nepričakovani dogodki napravili napete in živčne, saj ne bo več časa za načrtovane dejavnosti. Zato si na urniku vedno rezervirajte uro časa, ki ni namenjena ničemur. Z urnikom, na katerem je zadosti časa tako za predvidena kot nepredvidena opravila, bo vaše življenje bolj usklajeno in sproščeno.